-
1 proclaim
[prə'kleim, ]( American[) prou-](to announce or state publicly: He was proclaimed the winner.) razglasiti* * *[prəkléim, prou-]transitive verbrazglasiti, proklamirati; vtisniti žig (izdaje); napovedati (vojno, mir), proglasiti izjemno stanje; prepovedati (shod) -
2 coat
[kəut] 1. noun1) (an item of outdoor clothing, with sleeves, that covers from the shoulders usually to the knees: a coat and hat.) plašč2) (a jacket: a man's coat and trousers.) suknjič3) (the hair or wool of an animal: Some dogs have smooth coats.) dlaka4) (a covering (eg of paint): This wall will need two coats of paint.) premaz2. verb(to cover: She coated the biscuits with chocolate.) preliti- coating- coat of arms* * *I [kóut]nounsuknja, površnik, plašč, jopič; pokrov; prevleka, obloga, omet, opaž, plast, premaz; koža, dlaka, perje; medicine mrena, opna, kožicato baste s.o.'s coat — nabunkati, pretepsti kogato dust a coat for s.o. — pretepsti kogacoat of mail — železna srajca, oklepnear is my coat but nearer is my skin — vsak je sebi najbližji, bog je najprej sebi brado ustvarilto turn one's coat — izneveriti se, postati odpadnik, po vetru se obračatito take off one's coat to (the) work — zavihati rokave, lotiti se delaII [kout]transitive verb( with) pokriti, ogrniti, obložiti, prevleči; premazati, prepleskati
См. также в других словарях:
obléka — e ž (ẹ̑) 1. izdelek ali skupek izdelkov iz blaga, usnja, ki pokriva telo: sešiti obleko; sleči obleko; arabska, baročna obleka; svilena, volnena obleka / delovna, kopalna, športna obleka; dvodelna obleka; poletna, zimska obleka; potapljaška,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naredíti — ím dov., narédil (ȋ í) 1. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočiti nastanek česa: narediti avtomobilsko cesto, nov stroj; narediti čevlje, obleko; narediti načrt; narediti nalogo napisati; narediti potico speči; pog. narediti kosilo skuhati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíti — bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cél — a o tudi ó [ceu̯] prid. (ẹ̑ ẹ) 1. ki ni razdeljen na kose, dele: na policah so ležali celi in razrezani hlebci; skleda celega krompirja; vlaganje celih kumaric // ki še ni načet: kolač je še cel, ga še niso pokusili; sod je še cel; naše zaloge… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
